26.5. - Rugby

Na delu sva najprej še malo polirala najin izdelek, potem pa sva skonstruirala nosilec za nov infra rdeč senzor, ki se ga bo namesto laserja uporabljalo za štetje čajnih vrečk. Ko sva narisala še delavniško risbo in jo pokazala Eduardu, šefu proizvodnje, nama je dal primeren kos aluminija, ki sva ga s pomočjo rezkalnega stroja spremenila v nosilec. Še nekaj obdelav na obstoječem kosu, malo šraufanja in nov senzor je že pripet na čajni stroj. Seveda, taka izdelava traja kar nekaj časa. Po kosilu sva še malo risala za šolo, ravno preden sva nameravala iti domov, pa naju je Ponc prosil, če mu lahko narediva še nosilce za električno omarico. Hitro sva jih izdelala, jih zmontirala, potem pa smo skupaj pritrdili še električno omarico. Z delom sva zaključila šele ob pol šestih, doma pa sva dokončala še vse risarije za šolo.
Ena novost celo za naju: nož za kovino, s katerim se odlično posnema robove.


Ponc v Ripollu trenira rugby in naju je povabil na večerni trening. Ob devetih smo se dobili na igrišču. Najprej smo se ogreli, malo vadili podajanje, potem pa smo se razdelili na v dve skupini. Tilen se je pridružil podajalcem, Matija pa sem vadil tackling oz. spotikanje. K sreči je trener zelo dobro govoril angleško in nama je hitro razložil pravila igre, potem pa smo začeli igrati. Igrali smo brez ščitnikov, spotikanje pa smo nadomestili tako, da smo si vsi na pas pripeli po dva trakova. Če je kdo komu izpulil trak z boka, je to štelo za spotik in ta igralec je moral podati žogo oz. znova začeti z igro iz mesta, kjer je bil ''podrt''. Bilo je res zabavno, če ne drugega sva se vsaj dobro razmigala. Po treningu smo se z ekipo odpravili še na pijačo, midva pa sva si privoščila še nekakšno večerjo. Potem smo se poslovili in midva sva se odpravil domov spat.
Športna dvorana v Ripollu.

Pripravljeni za igro.

Žwoga.


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

27.5. - Se dogaja

Slika
Glede na to, da je vikend, sva (vsaj po najino) vstala kar zgodaj. Danes naj bi prišla najina sostanovalka, mlada Francozinja, in spodobilo bi se, da bi prišla v kolikor toliko pospravljeno stanovanje. Vse sva lepo pospravila in pometla, potem pa sva med pisanjem bloga v wordu čakala na njen prihod. Ko je končno prišla, sva ugotovila, da zelo slabo govori angleško. Vseeno smo si uspeli povedat, da greva midva kolesarit, ona pa je rekla, da bo šla na eno zabavo v Barcelono in še ne ve, kdaj se bo vrnila. Na hitro smo se poslovili in midva sva zajahala kolesa ter se napotila proti Sant Joanu. Pot je bila zelo lepa, urejena in kar dokaj ravna, zato sva na hitro prispela v Sant Joan. Tam sva si na hitro ogledala mesto, spila eno pijačo in se odločila da greva najprej v mestece Ogassa, ki naj bi bilo od Sant Joana oddaljena samo 4 km. Ravno, ko sva zagrizla v klanec, pa se je Matiju na vsem lepem odlomil menjalnik. Ja, odlomil menjalnik. Kot da ni bila že Tilnova guma zadosti. Saj sva s
Preberite več

25.5. - Impossible puzzle

Slika
Juro je potekalo po ustaljenem urniku. Danes smo nadaljevali z najinim izdelkom. S Carlosom smo na računalniku naredili program še za drugi kos, ki bo iz aluminija. Potem smo ga poslali stroju, vpeli primeren surovec, določili ničlo točko in vključili program. Med tem, ko je CNC delal, sva midva s pomočjo stružnice in rezkarja izdelala še tretji del najinega izdelka, ki bo prva dva povezoval v celoto. Na CNCju smo morali narediti še nekaj prilagoditev, potem pa smo kose tako kot pri prvem delu obrnili okrog in jih obdelali še z druge strani (upava, da vas s temi prvimi in drugimi nisva preveč zmedla). Torej, ko so bili vsi trije deli najinega izdelka narejeni še v dveh kopijah, sva jim pobrusila robove in jih malo spolirala ter sestavila. Tudi danes sta na čajnem stroju delala študenta, Ponc in Jordi, s katerima sva se zelo ujela. Povabila sta naju tudi na večerno prireditev, kjer bojo letošnji zaključni letniki prejeli spričevala. Prva polovica drugega kosa čaka na merjenje.
Preberite več