24.5. - Zdaj gre zares

Danes pa sva delala malo bolj zares. Pripravila sva 3D model najinega izdelka in ga posredovala Carlosu, enemu od zaposlenih na CNCjih, ki zna malo angleško. Skupaj smo naredili program za prvi kos najinega izdelka, ki bo iz medenine. Potem smo program poslali stroju, vanj vpeli medeninast surovec, določili ničlo točko, iz katere bo izhajal program, v stroj vstavili vsa potrebna orodja in pognali program. Ker je treba vsak kos najinega izdelka obdelati iz vseh strani, ga bomo izdelali z dvema programoma. Prvi je trajal prbl. 20 minut. Najprej smo s prvim programom obdelala tri surovce, ker bomo naredili tri celotne izdelke (dva za naju in enega za podjetje). Potem smo polizdelek obrnili, zopet nastavili ničlo točko in pognali drugi del programa (in to še dvakrat ponovili še za ostala dva kosa). Ker je drugi del programa trajal malo dlje in je bilo vmes potrebnih še nekaj prilagoditev, je časa hitro zmanjkovalo in tako nam je ravno uspelo narediti vse tri medeninaste kose, ko se je končal najin delovni čas. Danes so naju tudi presenetili z novico, da bova v soboto dobila mlado sostanovalko iz Francije.

Vpenjanje surovca.

Prvi del programa v je v teku.
Prvi del programa se je končal.

Merilo za luknjo. Ko smo kos obrnili, smo s pomočjo luknje določili ničlo točko, potem a zagnali drugi del programa.

Tale stroj je danes prispel v podjetje, služi pa za vstavljanje orodji v vpenjalne glave. Vpenjalno glavo pokrijemo s posebnim grelnikom, ki jo segreje na 350°C. Zaradi temperaturnega raztezanja se luknja toliko razširi, da lahko vanjo vstavimo orodje (rezkar, sveder,...), potem pa čez postavimo poseben hladilni obroč. Ohlajanje zmanjša luknjo na prvotno velikost, ta pa pri tem močno stisne orodje. To je zelo precizen način vpenjanja.

Ko sva prišla domov, sva najprej imela siesto. Danes je bilo kar precej toplo in zapasalo nama je iti malo ven. Spet sva skočila na Sveti Rok, na vrhu pa sva kar nekaj časa sedela, uživala v dobrem vremenu in lepem razgledu in se po moško pogovarjala. Ko se je že začelo večeriti, sva se odpravila domov in spotoma nabrala še nekaj bezgovih cvetov. Doma sva si skuhala večerjo, pripravila šabeso, potem pa pogledala še en film. Potem sva na hitro skočila še v center na wifi objavit blog, nato pa sva se odpravila spat.
Končno res lepo in sončno vreme!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

29.5. - Padel

Slika
V nov in zadnji teden sva se zbudila nekoliko zaspano, saj je seveda spet ponedeljek. Pozajtrkovala sva vsak svoj zajtrk in se nato odpravila na delo. Danes sva po dogovoru z Anno v pisarni delala predstavitev Slovenije, ki naj bi jo imela jutri pred celotnim kadrom podjetja. Z mukami sva jo začela izdelovati. Kaj bi špancem sploh povedali o Sloveniji? Si je treba kar čas vzet. Ker se je Matija slabo počutil, se je namesto na kosilo odpravil domov, Tilen pa sem se odpravil na kebab. Po kosilu sem sam nadaljeval z izdelavo predstavitve. Ko je ura končno odbila 4, sem se počasi začel vračati domov. Medtem je Anna odpeljala Matija v k zdravniku, da bi ugotovili, kaj je staknil, jaz pa sem med tem pogledal še nekaj filmov. Kot se je Izkazalo, je Matija dobil nekakšno sezonsko virozo, ki bo trajala nekaj dni, ampak nič hujšega. Matija je šel počivat, jaz pa sem se odpravil na igro padla, na katero naju je povabila sodelavka Lucija. Po kratkem treningu s trenerjem sem že kar obvladal...
Preberite več

31.5. - gremo domov

Slika
No, skrajni čas še za zadnjo objavo ;) Zjutraj sva najprej še vse spakirala do koca in malo pospravila po stanovanju. Matija se je končno počutil bolje, tako da sva se šla še zadnjič sprehodit po mestu in se tako poslovila od najinega začasnega doma. Kmalu naju je prišla iskat Anna in naju skupaj s kovčki naložila v avto ter naju odpeljala v podjetje. Tam sva poravnala še račun za stanovanje, se poslovila od sodelavcev, potem pa smo se odpeljali do železniške postaje. Ko sva kupila vozovnice in se poslovila od Anne, sva se usedla na vlak in se odpeljala proti Barceloni. Vožnja je bila zelo prijetna, videla pa sva veliko polj z že skoraj zlatim žitom. Izstopila sva na postaji Placa de Catalunya, zato sva na hitro skočila še na površje in rekla adijo še Rambli. Potem sva se usedla na metro, enkrat sva prestopila, potem pa sva že bila na letališču. Najprej sva oddala velike kovčke, nato pa sva se odpravila v Pans & company na kosilo. Fast food, ampak je kar pasalo. Še zadnji p...
Preberite več

26.5. - Rugby

Slika
Na delu sva najprej še malo polirala najin izdelek, potem pa sva skonstruirala nosilec za nov infra rdeč senzor, ki se ga bo namesto laserja uporabljalo za štetje čajnih vrečk. Ko sva narisala še delavniško risbo in jo pokazala Eduardu, šefu proizvodnje, nama je dal primeren kos aluminija, ki sva ga s pomočjo rezkalnega stroja spremenila v nosilec. Še nekaj obdelav na obstoječem kosu, malo šraufanja in nov senzor je že pripet na čajni stroj. Seveda, taka izdelava traja kar nekaj časa. Po kosilu sva še malo risala za šolo, ravno preden sva nameravala iti domov, pa naju je Ponc prosil, če mu lahko narediva še nosilce za električno omarico. Hitro sva jih izdelala, jih zmontirala, potem pa smo skupaj pritrdili še električno omarico. Z delom sva zaključila šele ob pol šestih, doma pa sva dokončala še vse risarije za šolo. Ena novost celo za naju: nož za kovino, s katerim se odlično posnema robove. Ponc v Ripollu trenira rugby in naju je povabil na večerni trening. Ob devetih smo s...
Preberite več