Objave

Prikaz objav, dodanih na maj, 2017

28.5. - Prespana nedelja

Slika
Ko sva se pozno zbudila, sva pozajtrkovala, in se malo bolj spoznala z najino novo sostanovalko. Ker smo se zbudili bolj pozno in bolj utrujeni od celega prejšnjega dneva, smo si po južni privoščili še malo več spanja. Kot kaže, je Matija nekaj zbolel, tako da kaj drugega kot spati itak ni mogel, Tilen pa je šel na sprehod po mestu in ga še malo poslikal, kajti čez 3 dni že letimo domov. Danes sicer nismo delali nič posebnega, razen tega, da smo si nabirali moči za finale našega praktičnega izobraževanja v tujini. Eden mnogih mostov v Ripollu Še z druge strani Še ena slika samostana z drugega zornega kota

27.5. - Se dogaja

Slika
Glede na to, da je vikend, sva (vsaj po najino) vstala kar zgodaj. Danes naj bi prišla najina sostanovalka, mlada Francozinja, in spodobilo bi se, da bi prišla v kolikor toliko pospravljeno stanovanje. Vse sva lepo pospravila in pometla, potem pa sva med pisanjem bloga v wordu čakala na njen prihod. Ko je končno prišla, sva ugotovila, da zelo slabo govori angleško. Vseeno smo si uspeli povedat, da greva midva kolesarit, ona pa je rekla, da bo šla na eno zabavo v Barcelono in še ne ve, kdaj se bo vrnila. Na hitro smo se poslovili in midva sva zajahala kolesa ter se napotila proti Sant Joanu. Pot je bila zelo lepa, urejena in kar dokaj ravna, zato sva na hitro prispela v Sant Joan. Tam sva si na hitro ogledala mesto, spila eno pijačo in se odločila da greva najprej v mestece Ogassa, ki naj bi bilo od Sant Joana oddaljena samo 4 km. Ravno, ko sva zagrizla v klanec, pa se je Matiju na vsem lepem odlomil menjalnik. Ja, odlomil menjalnik. Kot da ni bila že Tilnova guma zadosti. Saj sva s

26.5. - Rugby

Slika
Na delu sva najprej še malo polirala najin izdelek, potem pa sva skonstruirala nosilec za nov infra rdeč senzor, ki se ga bo namesto laserja uporabljalo za štetje čajnih vrečk. Ko sva narisala še delavniško risbo in jo pokazala Eduardu, šefu proizvodnje, nama je dal primeren kos aluminija, ki sva ga s pomočjo rezkalnega stroja spremenila v nosilec. Še nekaj obdelav na obstoječem kosu, malo šraufanja in nov senzor je že pripet na čajni stroj. Seveda, taka izdelava traja kar nekaj časa. Po kosilu sva še malo risala za šolo, ravno preden sva nameravala iti domov, pa naju je Ponc prosil, če mu lahko narediva še nosilce za električno omarico. Hitro sva jih izdelala, jih zmontirala, potem pa smo skupaj pritrdili še električno omarico. Z delom sva zaključila šele ob pol šestih, doma pa sva dokončala še vse risarije za šolo. Ena novost celo za naju: nož za kovino, s katerim se odlično posnema robove. Ponc v Ripollu trenira rugby in naju je povabil na večerni trening. Ob devetih smo s

25.5. - Impossible puzzle

Slika
Juro je potekalo po ustaljenem urniku. Danes smo nadaljevali z najinim izdelkom. S Carlosom smo na računalniku naredili program še za drugi kos, ki bo iz aluminija. Potem smo ga poslali stroju, vpeli primeren surovec, določili ničlo točko in vključili program. Med tem, ko je CNC delal, sva midva s pomočjo stružnice in rezkarja izdelala še tretji del najinega izdelka, ki bo prva dva povezoval v celoto. Na CNCju smo morali narediti še nekaj prilagoditev, potem pa smo kose tako kot pri prvem delu obrnili okrog in jih obdelali še z druge strani (upava, da vas s temi prvimi in drugimi nisva preveč zmedla). Torej, ko so bili vsi trije deli najinega izdelka narejeni še v dveh kopijah, sva jim pobrusila robove in jih malo spolirala ter sestavila. Tudi danes sta na čajnem stroju delala študenta, Ponc in Jordi, s katerima sva se zelo ujela. Povabila sta naju tudi na večerno prireditev, kjer bojo letošnji zaključni letniki prejeli spričevala. Prva polovica drugega kosa čaka na merjenje.

24.5. - Zdaj gre zares

Slika
Danes pa sva delala malo bolj zares. Pripravila sva 3D model najinega izdelka in ga posredovala Carlosu, enemu od zaposlenih na CNCjih, ki zna malo angleško. Skupaj smo naredili program za prvi kos najinega izdelka, ki bo iz medenine. Potem smo program poslali stroju, vanj vpeli medeninast surovec, določili ničlo točko, iz katere bo izhajal program, v stroj vstavili vsa potrebna orodja in pognali program. Ker je treba vsak kos najinega izdelka obdelati iz vseh strani, ga bomo izdelali z dvema programoma. Prvi je trajal prbl. 20 minut. Najprej smo s prvim programom obdelala tri surovce, ker bomo naredili tri celotne izdelke (dva za naju in enega za podjetje). Potem smo polizdelek obrnili, zopet nastavili ničlo točko in pognali drugi del programa (in to še dvakrat ponovili še za ostala dva kosa). Ker je drugi del programa trajal malo dlje in je bilo vmes potrebnih še nekaj prilagoditev, je časa hitro zmanjkovalo in tako nam je ravno uspelo narediti vse tri medeninaste kose, ko se je kon

23.5. - Pridna blogerja

Slika
Danes sva se pa celo zbudila naspana. Po zajtrku sva kot po navadi  odkolesarila na delo, kjer sva najprej še za nazaj objavila dva bloga iz Barcelone. potem pa sva nadaljevala z modeliranjem ločevalnika čajnih vrečk. Ker so na stroju še vedno urejali elektroniko in ga programirali, sva po internetu malo brskala o idejah za najin izdelek, nekaj zamisli pa sva tudi že zmodelirala. Konec za danes! Popoldne sva malo lenarila, odpravila pa sva se tudi v wifi bar na pijačo, tam pa sva objavila še dva bloga. Tako pač je, če si en vikend vzameš frej. Doma sva si pripravila večerjo, pogledala še en film, potem pa sva se odpravila spat. (Naslov se ne navezuje na ta blog. Če se čez dan ne dogaja nič kaj posebnega, je pač težko kaj napisat.)

22.5. - Spet ponedeljek

Slika
Po trikrat prespani budilki sva po hitrem postopku odkolesarila na delo. Na delu nisva dobila kakšnih novih zadolžitev, zato sva nadaljevala z modeliranjem kosov za čajni stroj. Na kosilo sva odšla v mesto na kebab. Po kosilu nam je Anna povedala, da bodo imeli ta teden malo manj zasedene CNC stroje in da bova lahko midva naredila kakšen poljuben izdelek na njih, zato sva do konca dela razmišljala o samih odbitih idejah. Ko modeliraš krtačko pa 2400-krat pomnožiš eno ščetino in rabi računalnik pet minut da vse to nariše. Ko je ura odbila 4, sva se odpravila proti domu, kjer sva si privoščila ''kratko'' siesto ter dala že tretjič prat cunje. Skočila sva še v trgovino in kupila nekaj hrane, ki nama je pošla. Ko sva se vrnila, je ravno začelo deževati, zato sva si že kar takoj pripravila večerjo, potem pa sva si pogledala en film. Potem sva spisal še bloge za cel vikend, nato pa sva se odpravila spat.

21.5. - Barcelona 3. dan

Slika
Ko sva se zbudila sva najprej odšla na zajtrk, ki je bil vključen v ceno najine sobe. Po zajtrku sva na hitro spakirala vse stvari v najina nahrbtnika, se odjavila iz hotela in odhitela do metroja. Bila sva že malo pozna, kajti ob desetih se je blizu letališča začel dan odprtih vrat CAE Oxford, akademije za letalstvo, ki ima sedeže po vsem svetu. Tema je bila bolj ali manj namenjena Tilnu, saj se je govorilo o tem, kako postati prometni pilot. Predavanje je bilo na žalost v Španščini, a naju to ni ustavilo. Po predavanju se je Tilen strokovno pomenil z eno od tamkajšnjih profesoric (ki je znala angleško bolje kot midva) in tako izvedel vse, kar bo potreboval za nadaljnjo letalsko kariero. Po pogovoru je sledil še voden ogled tamkajšnje letalske šole. Videla sva tudi 2 simulatorja za šolanje na letalih A320 ter si ogledala njihovo notranjost, ki nama je žal niso pustili fotografirati. Poslopje CAE. Na predavanju. Simulatorji letenja na letalih A320. Ko je Tilen izvede

20.5. - Barcelona 2. dan

Slika
Zjutraj sva se kar zgodaj vstala, pozajtrkovala in potem odhitela proti Sagradi Familji, da bi bila tam prva in bi se izognila vrsti za vstopnice. Vrste res ni bilo, ampak prvi možni ogled, ki sva ga lahko dobila, je bil šele ob pol sedmih zvečer. Lepa reč. Jutranji pogled na gledališče, v ozadju so vidni zvoniki Sagrade Familie. No ja, tudi samo pogled od zunaj je veličasten. Vseeno sva kupila vstopnice za večerni ogled, potem pa sva se z metrojem odpeljala do ene postaje, s katere sva želela priti do Park Güell, vendar pa se je ta nahajala na sredi ene od četrti, od katere nisva imela nobenega dobrega zemljevida. Zato sva na telefonu vključila kompas in se odpravila v smer, kjer bi moral biti park. Kmalu sva našla smerokaze, ki vodijo do parka, tako da sva ga kar hitro našla. Park je res super, v njem je veliko sprehajalnih poti in Gaudijevih arhitekturnih mojstrovin. Za glavni del parka pa je po novem treba plačati vstopnino, prvi možen vstop pa je bi ob pol sedmih zve