25.5. - Impossible puzzle

Juro je potekalo po ustaljenem urniku. Danes smo nadaljevali z najinim izdelkom. S Carlosom smo na računalniku naredili program še za drugi kos, ki bo iz aluminija. Potem smo ga poslali stroju, vpeli primeren surovec, določili ničlo točko in vključili program. Med tem, ko je CNC delal, sva midva s pomočjo stružnice in rezkarja izdelala še tretji del najinega izdelka, ki bo prva dva povezoval v celoto. Na CNCju smo morali narediti še nekaj prilagoditev, potem pa smo kose tako kot pri prvem delu obrnili okrog in jih obdelali še z druge strani (upava, da vas s temi prvimi in drugimi nisva preveč zmedla). Torej, ko so bili vsi trije deli najinega izdelka narejeni še v dveh kopijah, sva jim pobrusila robove in jih malo spolirala ter sestavila.
Tudi danes sta na čajnem stroju delala študenta, Ponc in Jordi, s katerima sva se zelo ujela. Povabila sta naju tudi na večerno prireditev, kjer bojo letošnji zaključni letniki prejeli spričevala.
Prva polovica drugega kosa čaka na merjenje.

Skozi umazana stekla stroja se kos pod emulzijo komaj opazi.

Delo na univerzalnih stružnicah pa obvladava.

Prikaz na računalniku vs realnost.

Doma sva po siesti narisala eno risbo za delavniški dnevnik, potem pa sva se peš odpravila nazaj v šolo.
Tehniško risanje.

Most, ki je na najini poti za na delo.

Prireditev je bila malo dolgočasna, saj se je poleg podelitve poslušalo še govore vodstva šole, midva pa po Katalonsko ne razumeva ničesar, ampak sva potrpela, saj je bila po prireditvi tudi pogostitev. Med tem ko sva si dajala duška nad dobrotami, naju je poiskala Lucija, ki skrbi za najino nastanitev, in dogovorili smo se, da bomo šli v ponedeljek skupaj igrat padel (igra z loparjem). Pogovarjala sva se tudi s tamkajšnjim profesorjem jezikov, ki je res dobro govoril angleško, predstavil pa nama je še župana Ripolla in nekaj ostalih zaposlenih. Večina je rekla (tudi župan), da se naju spomnijo s Feste Major. Bila sva malo presenečena, sploh nad županom, kajti midva sva srečala le nekaj kolegov iz proizvodnje. Skupaj smo še malo pojedli in popili, potem pa sva se odpravila domov. Šla sva še v center na wifi, da bi objavila blog, pa se je ravno med pisanjem mimo naju pripeljal Jordi in rekel, da naju s Poncom že nekaj časa iščeta in da naju vabita na pijačo v bližnji bar. Seveda sva sprejela povabilo. Tam sva spoznala še nekaj profesoric in dijakov/študentov. Bilo je res zabavno, zvedela sva marsikaj. Potem smo odšli še do Poncovega najetega stanovanja, kjer je skupaj z nekaj sošolci bival v času šolanja. Tam imajo tudi 3D tiskalnik, s katerim so naredili že kar nekaj figuric pokemonov. Ker je bilo že kar pozno, smo se kmalu poslovili in midva sva se odpravila domov spat.
Možaki so imeli res veliko za povedat. ampak sva potrpela.

Maturantske kape bodo šle v zrak!

Najbolj zanimiv je bil kruh črne barve (z belim namazom).

V lokalu s profesoricami.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

27.5. - Se dogaja

26.5. - Rugby