9.5. - En teden zdoma
Kot vedno sva se najprej zbudila in pozajtrkovala. Danes je
vredno omeniti, da je že ob osmih zjutraj svetilo sonce (po navadi se zbudiva v
megli in se nato komaj ob desetih zjasni).
Potem sva se s kolesi odpravila na šiht, kjer je delo potekalo podobno kot vse dni prej, le dan se je malo bolj vlekel kot po navadi, saj enkrat pač zmanjka idej za čajne vrečke in takrat se začne ponavljanje (monotonost, ki se jo moramo strojniki pri načrtovanju konstrukcijskih procesov izogibati).
Potem sva se s kolesi odpravila na šiht, kjer je delo potekalo podobno kot vse dni prej, le dan se je malo bolj vlekel kot po navadi, saj enkrat pač zmanjka idej za čajne vrečke in takrat se začne ponavljanje (monotonost, ki se jo moramo strojniki pri načrtovanju konstrukcijskih procesov izogibati).
Ker sva bila po opravljenem delu kar malo utrujena, sva si doma
privoščila kratko siesto, nato pa sva se odpravila v center mesta na wi-fi (ker
najin še vedno ne dela tako, da bi se ga dalo koristno uporabiti).
Pogled na celotno mesto. |
Ker rada veva, koko stojijo stvari, sva se odločila, da
odhitiva na bližnji hrib, ki se nahaja severno od mesta in ima zelo lep razgled
nanj. Odkrila sva tudi, da se na tem hribu nahaja veliko pašnikov. Hoje ni bilo
ravno dosti, a sva ugotovila, da sva šla gor po ''tadolgi'' poti, za nazaj sva
odkrila eno krajšo.
Ko sva prispela nazaj v stanovanje, sva skuhala špagete in
pogledala film, nato pa sva se odpravila spat.
Komentarji
Objavite komentar