3.5. - Prvi delovni dan


Zjutraj sva se malce premražena zbudila v prvi delovni dan. Sicer SVA v začetku maja pričakovala nekoliko nižje temperature, ampak so naju precej hladno presenetile. Ko sva se zbudila, sva se morala kar toplo obleči, da sva se s tem izognila izgubi življenjskih funkcij zaradi mraza (malo za šalo, je pa tudi res). Slovenci smo pač vajeni bukovih drv, tu pa sta samo 2 električna radiatorja in pa okna, ki ponoči lepo ohladijo stanovanje, kar je sicer (verjetno) koristno poleti.
Po zajtrku (kosmiči) naju je ob desetih pred blokom, v katerem imava stanovanje, pobrala koordinatorka Anna, ki nas je nato skupaj s Sonjo odpeljala v podjetje. Po dolgi seznanitvi z delom, stroji in nekaterimi bodočimi sodelavci, smo se odpravili na kosilo v bližnjo kuharsko šolo, kjer so nas za male pare kar dobro nafutrali. Meniva, da so bodoči kuharji in natakarji na res dobri poti. Ob dveh sva pričela z delom. V prvem tednu morava dokončati stroj, ki bo v škatlo stresel 15 čajnih vrečk. Izdelan mora biti tako, da bo lahko z nekaj enostavnimi prilagoditvami delal s čajnimi vrečkami drugačne oblike. Stroj je v pretežno že izdelan, midva pa si morava izmisliti načine, kako bo dokončal nalogo in pri tem upošteval določene pogoje. Ko sva končala, sva se srečala s Sonjo in skupaj smo se odpravili iskat supermarket, saj je našemu stanovanju manjkalo nekaj stvari (da seveda ne omenjava DOBRE internetne povezave).
Po nakupovanju smo odšli v bližnji lokal, na katerem je pisalo free wi-fi, in tam napisali blog za dan potovanja. Ob vroči čokoladi smo se imeli res dobro, kovali pa smo tudi načrte za prihodnje dni, da si bomo lahko ogledali čim več bližnjih mest in njihovih znamenitosti. Ko so lokal ob devetih zaprli, se je Sonja vrnila v hotel, midva pa sva odšla do stanovanja, kjer sva si skuhala zelo okusne špagete s paradižnikovo omako. Po večerji sva v odšla še malo v mesto, pa sva na veliko presenečenje odkrila, da v centru ni žive duše in da so že vsi lokali zaprti. Ker se nisva imela kam dati, sva se vrnila v stanovanje, se počasi pripravila za spanje, pri tem pa ugotovila, da najin skromni wifi deluje bolje kot prejšnji dan, seveda pa sva to dobrino še nekaj časa izkoriščala za stike z domačimi, dokler nisva zaspala z mislimi na dišeče čajne vrečke.
Šola in podjetje Fundacio Eduard Soler. 

Študiranje problema čajnih vrečk.

Tole je stroj, ki čaka na sveže ideje iz Slovenije.

Ena od zanimivih stavb, ki smo jo našli na poti v trgovino.
Pisanje bloga v lokalu.

Najina večerja. Ker v stanovanju ni podstavkov za posode, sva za to delo krstila pladenj.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

27.5. - Se dogaja

Slika
Glede na to, da je vikend, sva (vsaj po najino) vstala kar zgodaj. Danes naj bi prišla najina sostanovalka, mlada Francozinja, in spodobilo bi se, da bi prišla v kolikor toliko pospravljeno stanovanje. Vse sva lepo pospravila in pometla, potem pa sva med pisanjem bloga v wordu čakala na njen prihod. Ko je končno prišla, sva ugotovila, da zelo slabo govori angleško. Vseeno smo si uspeli povedat, da greva midva kolesarit, ona pa je rekla, da bo šla na eno zabavo v Barcelono in še ne ve, kdaj se bo vrnila. Na hitro smo se poslovili in midva sva zajahala kolesa ter se napotila proti Sant Joanu. Pot je bila zelo lepa, urejena in kar dokaj ravna, zato sva na hitro prispela v Sant Joan. Tam sva si na hitro ogledala mesto, spila eno pijačo in se odločila da greva najprej v mestece Ogassa, ki naj bi bilo od Sant Joana oddaljena samo 4 km. Ravno, ko sva zagrizla v klanec, pa se je Matiju na vsem lepem odlomil menjalnik. Ja, odlomil menjalnik. Kot da ni bila že Tilnova guma zadosti. Saj sva s
Preberite več

25.5. - Impossible puzzle

Slika
Juro je potekalo po ustaljenem urniku. Danes smo nadaljevali z najinim izdelkom. S Carlosom smo na računalniku naredili program še za drugi kos, ki bo iz aluminija. Potem smo ga poslali stroju, vpeli primeren surovec, določili ničlo točko in vključili program. Med tem, ko je CNC delal, sva midva s pomočjo stružnice in rezkarja izdelala še tretji del najinega izdelka, ki bo prva dva povezoval v celoto. Na CNCju smo morali narediti še nekaj prilagoditev, potem pa smo kose tako kot pri prvem delu obrnili okrog in jih obdelali še z druge strani (upava, da vas s temi prvimi in drugimi nisva preveč zmedla). Torej, ko so bili vsi trije deli najinega izdelka narejeni še v dveh kopijah, sva jim pobrusila robove in jih malo spolirala ter sestavila. Tudi danes sta na čajnem stroju delala študenta, Ponc in Jordi, s katerima sva se zelo ujela. Povabila sta naju tudi na večerno prireditev, kjer bojo letošnji zaključni letniki prejeli spričevala. Prva polovica drugega kosa čaka na merjenje.
Preberite več

26.5. - Rugby

Slika
Na delu sva najprej še malo polirala najin izdelek, potem pa sva skonstruirala nosilec za nov infra rdeč senzor, ki se ga bo namesto laserja uporabljalo za štetje čajnih vrečk. Ko sva narisala še delavniško risbo in jo pokazala Eduardu, šefu proizvodnje, nama je dal primeren kos aluminija, ki sva ga s pomočjo rezkalnega stroja spremenila v nosilec. Še nekaj obdelav na obstoječem kosu, malo šraufanja in nov senzor je že pripet na čajni stroj. Seveda, taka izdelava traja kar nekaj časa. Po kosilu sva še malo risala za šolo, ravno preden sva nameravala iti domov, pa naju je Ponc prosil, če mu lahko narediva še nosilce za električno omarico. Hitro sva jih izdelala, jih zmontirala, potem pa smo skupaj pritrdili še električno omarico. Z delom sva zaključila šele ob pol šestih, doma pa sva dokončala še vse risarije za šolo. Ena novost celo za naju: nož za kovino, s katerim se odlično posnema robove. Ponc v Ripollu trenira rugby in naju je povabil na večerni trening. Ob devetih smo s
Preberite več