3.5. - Prvi delovni dan


Zjutraj sva se malce premražena zbudila v prvi delovni dan. Sicer SVA v začetku maja pričakovala nekoliko nižje temperature, ampak so naju precej hladno presenetile. Ko sva se zbudila, sva se morala kar toplo obleči, da sva se s tem izognila izgubi življenjskih funkcij zaradi mraza (malo za šalo, je pa tudi res). Slovenci smo pač vajeni bukovih drv, tu pa sta samo 2 električna radiatorja in pa okna, ki ponoči lepo ohladijo stanovanje, kar je sicer (verjetno) koristno poleti.
Po zajtrku (kosmiči) naju je ob desetih pred blokom, v katerem imava stanovanje, pobrala koordinatorka Anna, ki nas je nato skupaj s Sonjo odpeljala v podjetje. Po dolgi seznanitvi z delom, stroji in nekaterimi bodočimi sodelavci, smo se odpravili na kosilo v bližnjo kuharsko šolo, kjer so nas za male pare kar dobro nafutrali. Meniva, da so bodoči kuharji in natakarji na res dobri poti. Ob dveh sva pričela z delom. V prvem tednu morava dokončati stroj, ki bo v škatlo stresel 15 čajnih vrečk. Izdelan mora biti tako, da bo lahko z nekaj enostavnimi prilagoditvami delal s čajnimi vrečkami drugačne oblike. Stroj je v pretežno že izdelan, midva pa si morava izmisliti načine, kako bo dokončal nalogo in pri tem upošteval določene pogoje. Ko sva končala, sva se srečala s Sonjo in skupaj smo se odpravili iskat supermarket, saj je našemu stanovanju manjkalo nekaj stvari (da seveda ne omenjava DOBRE internetne povezave).
Po nakupovanju smo odšli v bližnji lokal, na katerem je pisalo free wi-fi, in tam napisali blog za dan potovanja. Ob vroči čokoladi smo se imeli res dobro, kovali pa smo tudi načrte za prihodnje dni, da si bomo lahko ogledali čim več bližnjih mest in njihovih znamenitosti. Ko so lokal ob devetih zaprli, se je Sonja vrnila v hotel, midva pa sva odšla do stanovanja, kjer sva si skuhala zelo okusne špagete s paradižnikovo omako. Po večerji sva v odšla še malo v mesto, pa sva na veliko presenečenje odkrila, da v centru ni žive duše in da so že vsi lokali zaprti. Ker se nisva imela kam dati, sva se vrnila v stanovanje, se počasi pripravila za spanje, pri tem pa ugotovila, da najin skromni wifi deluje bolje kot prejšnji dan, seveda pa sva to dobrino še nekaj časa izkoriščala za stike z domačimi, dokler nisva zaspala z mislimi na dišeče čajne vrečke.
Šola in podjetje Fundacio Eduard Soler. 

Študiranje problema čajnih vrečk.

Tole je stroj, ki čaka na sveže ideje iz Slovenije.

Ena od zanimivih stavb, ki smo jo našli na poti v trgovino.


Pisanje bloga v lokalu.

Najina večerja. Ker v stanovanju ni podstavkov za posode, sva za to delo krstila pladenj.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

30.5. - Predstavitev Slovenije

24.5. - Zdaj gre zares

23.5. - Pridna blogerja