Erasmus+ strojni tehnik (SCPO)

Kot ima večina ljudi navado, sva tudi midva danes znutraj vstala in se odpravila na delo. Bilo je kar živahno. Najprej sva z nadrejenimi spet debatirala o dozdajšnjih ugotovitvah in delu ter kaj bo še treba postoriti. Potem je Diego začel na stroju urejati elektroniko, pri tem pa sta mu pomagala dva dijaka iz njihove šole, ki sta ravno včeraj zaključila zadnji letnik. Malo sva se pogovarjala z njima, v glavnem o programih za 3D modeliranje. Ker je bil stroj zaseden, sva nekaj časa delala načrte za Barcelono, ki je najin cilj za ta vikend, potem pa so nama pokazali, kako se naredi program za CNC, s katerim naj bi začela delati naslednji teden. Po kosilu sva priredila računalniški model ločevalnika čajnih vrečk tako, da bo kar se da poceni za izdelavo in bo omogočal razne nastavitve. Ko sva končala, sva se hitro odpravila domov, spakirala nekaj stvari za Barcelono in odhitela na železniško postajo. Z vlakom sva se odpeljala do Barcelone, tam prestopila na metro in po nekaj postajah izs...

Danes je bilo na delu kar zanimivo. Diego je na stroj delno zmontiral laser, ki šteje čajne vrečke, midva pa sva na novo ''škatlo'' vibracijskega podajalnika pritrdila vibrator in jo potem vstavila na ogrodje, ki sva ga sestavila včeraj. Potem sva z Diegom nekaj časa preizkušala na novo sestavljen podajalnik in laser, pri tem pa smo odkrili še nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Po kosilu sva ob pomoči Ferrana dokončala na rezkarju dokončala kos, ki je povsem najino delo, potem pa sva ga tudi preizkusila na čajnem stroju in morava priznati, da se res dobro obnese. Nov izgled čajnega stroja. Odprla sva vibrator, da sva ga spoznala tudi od znotraj Čelno rezkanje najinega kosa. Optični senzor. Ravno ko sva prispela domov, je začelo deževati, tako da se ta dan nisva premaknila iz stanovanja. Čas sva izkoristila za siesto, pripravila sva si dobro večerjo, še malo gledala filme in v Wordu pisala blog. Ob polno č i je za č el delovati wi...

Danes naju je na delo prišel pogledat Diego, glavni konstruktor čajnega stroja. Dodobra smo se pomenili, kaj so do sedaj že preizkusili, kaj se je pri tem pojavilo, kaj sva odkrila midva, kaj bi se še lahko storilo, kakšni materiali se lahko uporabijo itd. itn. Za ogrodje/stojalo podajalnika sva izdelala še dva kosa, potem pa sva se lotila izdelave enega enostavnejšega dela za ločevanje čajnih vrečk. Izdelala ga bova iz aluminija na ročnem rezkalnem stroju. Zaenkrat nama ge zelo dobro, inštrukcije za delo s strojem pa nama daje Ferran. Sicer ne govori preveč dobro angleško, ampak ravno dovolj, da se po strojniško razumemo. Sestavljanje stojala za podajalnik. Rezkanje. Vremensko poročilo: dopoldne je vedno lepo sončno (to je takrat, ko sva midva na delu), popoldne (ko midva zaključiva z delom) pa se vedno zoblači. Ponoči pa se spet zjasni. Zelo nadležno. Popoldne sva šla najprej v wifi bar objavit blog, nato pa sva delala načrte za vikend, dokler se pod oblačnim nebom...

 Kot sva ugotovila na poti na delo, je guma na Tilnovem kolesu zdaj v redu. Danes sva najprej dokončno obdelala vse profile za ogrodje. To pomeni, da sva jih odrezala na mero, jih pobrusila in v nekatere z zračnim vrtalnikom vrezala navoje. Ko sva končala, sva vse skupaj še sestavila. Rezkanje aluminijastih profilov. Grezenje luknje. Tilen vrezuje navoje. Skoraj do konca sestavljeno ogrodje. Na kosilo sva šla v kuharsko šolo. Danes je treba omenit predjed iz solate v kombinaciji z jagodami. Zelo okusno! Solata z jagodami. Popoldne sva šla v trgovino še po nekaj malenkosti, da sva imela vse potrebne sestavine za pripravo rižote. Ko sva prispela domov, sva na hitro skočila na bližnji hrib (glej blog 9.5. - En teden z doma), za katerega sva ugotovila, da se imenuje Sveti Rok (oz. se nama zdi, da sva tako ugotovila). Spotoma sva nabrala malo kondicije in pa nekaj bezgovih cvetov, ki sva jih porabila za izdelavo šabese (bezgov sok). Doma sva skuhala in po...

V nov dan sva se zbudila naspana, saj sva šla v nedeljo spat malo prej in ker so bile končane že vse žurke mestnega praznika. Po zajtrku sva kot po navadi odhitela na šiht z bicikli, vendar z eno posebnostjo. Namreč, ravno ko sva prispela do podjetja, je Tilnu na kolesu spuščala prednja guma. Tega nisva opazila, dokler se nisva hotela odpeljati na kosilo v mesto, zato sva se odpravila kar peš, to pa nama je vzelo kar nekaj dragocenega časa. Še dobro, da ima kebabar verjanto take away. Danes nisva samo rezala in lepila papirja, ampak sva na nekaterih enostavnejših strojih izdelovala (obdelovala) dele za ogrodje vibratorskega podajalnika čajnih vrečk. Najprej sva aluminijaste profile odrezala na primerno dolžino, potem pa sva na rezkalnem stroju poravnala odrezani del. V Fes-u je orodje vedno lepo pospravljeno! Strojna žaga. Matija rezka. Ko sva končala z delom, sva s kolesi ob boku odšla domov, potem pa naravnost na servis koles, kjer so zamenjali gumo (šlauf), med...

Spet sva si privoščila daljši spanec. Danes nisva delala nič kaj dosti, zunaj pa je nekaj časa deževalo. Veliko časa sva urejala slike od prejšnjega dne in jih pripravljala za blog. Za kosilo sva si ocvrla pomfri. Kmalu po kosilu sva se odpravila do najinega wifi bara in tam kar nekaj časa ob vroči čokoladi objavljala blog in pripravljala načrte za naslednji vikend. Zvečer sva gledala film in zbirala moči za nov delovni teden. Ob desetih sva zunaj zaslišala pokanje ognjemeta, zato sva stekla ven, da bi ga videla. Vendar pa sva ujela le konec, pa še ta je bil delno skrit za drevesi. Škoda, da si nisva utegnila prevesti programa za celotno Festo Major, čeprav sva verjetno ujela vse pomembnejše dogodke. Potem sva se vrnila v stanovanje in se odpravila spat. Objavljanje blog. Zamujen ognjemet.

Danes sva spet malo potovala. Z vlakom sva se odpeljala do mesta Utrx alp. Od tam sva se s kolesi odpeljala do športnega letališča pokrajine Cerdanya. Tilen je namreč zagret letalec, tako da sva si dobro ogledala vsa letala. Potem sva odšla še do začetka vzletne steze, kjer se je nekaj pilotov ravno pripravljalo na polet z jadralnimi letali. Bili so zelo prijazni, lahko sva se celo usedla v enega od letal, ko pa je prišel čas za vzlet, jim je Tilen (ki ima že veliko izkušenj na tem področju) pomagal pripeti njihovo jadralno letalo na vlečnega. Po vzletu sva se odpravila v letališki bar na pijačo, s tamkajšnje terase pa sva opazovala še nekaj pristankov. Vhod na letališče. Španski Moran (tak je tudi na letališču v Postojni) Kot da bi bil doma. Pripenjanje na vlečno letalo. Tik pred vzletom. Ko sva se nagledala letal, sva odkolesarila proti Puigcerdi. Peljala sva se mimo velikega golf igrišča, zelo lepega hotela in apartmajev za najbolj zahtevne stranke, ...